a-a napisal:AhAh napisal:Se strinjam. Do osebnega zdravnika, antidepresivi in bolnica. Si bolna. Nič hudega, ne boj se, te bodo pozdravili. Pač, se zgodi. Ne se sramovat, rajši se zvleči iz tega brezna in poišči zdravniško pomoč. Kaj si bodo pa drugi mislili, pa ne razmišljaj. Vedno se bo našel kdo, ki bo "pameten". V ponedeljek k zdravniku in pogumno naprej z življenjem.Bolnica pomaga napisal:Pojdi do zdravnika in mu to povej.
Svetujem ti da greš v bolnico za mesec dva
Antidepresivi pomagajo. Nimajo str.ucinkov.
Če želi še kdaj delati, potem naj raje poskusi vse drugo, kot to. Je velika verjetnost, da bo na zdravniškem v dobrem primeru, samo delno sposobna zaradi svoje kartoteke.
Sem osebno proti vsem naštetim medikamentom, pa vendar, včasih je to edina opcija in še več, to, kar pišeš zelo ni res. Poznam kar nekaj oseb, z gornjimi diagnozami in tudi večmesečnim bolnišničnim zdravljenjem in zdaj večletnim domačim zdravljenjem. Vse so v službi, s polnim delovnim časom. Če se zgodi kriza, umanjkajo za nekaj tednov. Nobena pa ni samo delno sposobna za delo. Je pa prijateljica bila v parih letih invalidsko upokojena, pri 45, potem ko je pri 40 doživela svoj prvi in zadnji epileptični napad (vsaj tako diagnozo je dobila), do takrat bila ženska 1A, dobila je zdravila in bla, bla ... stranski učinki so ji uničili tako telo kot um. Žalosten konec. In to le zato, ker si ni upala opustit zdravil, čeprav po več letih brez novega napada, bi jih lahko, vendar sama ni taka oseba, da bi prevzela odgovornost, zdravniki ji pa sami od sebe jih niso ukinili ... Telo se je poštimalo, umsko ali raje duševno pa ni ok.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Avg 2016 13:04